Društvo

Aktualno

Knjižni sejem

Knjigarna:

Revije

Vizitka

Celjsko literarno društvo

Gledališki trg 4
3000 Celje

E-mail: celjsko.literarno(afna)outlook.com

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine.
V mladosti je z avtoštopom prepotoval Evropo, Turčijo, Severno Afriko, pozneje, ko je imel že svoj denar, pa je po suhem potoval v Indijo in nazaj, večkrat ga iz Južne Amerike ni bilo po nekaj mesecev. Šel je v divjino kolumbijskega gorovja Sierra Nevada de Santa Marta in spoznaval Kogije, zadnje povsem »nepokvarjeno« indijansko ljudstvo in veslal po mnogih rekah.

Vsa njegova potovanja so bila študijska, vedno se je temeljito pripravljal in zato je vse življenje prebil ob knjigah, se učil jezikov, šel študirati etnologijo. Da je prišel do prave literature se je celo za teden dni odpravil v Berlin iskati knjige v največjem centru za Latinsko Ameriko. Toliko vložene energije je seveda moralo voditi k pisanju. Človek vsega, kar vidi in spozna ne sme in ne more obdržati samo za sebe!
Dve njegovi veliki ljubezni sta Stara Grčija in Latinska Amerika in večina potovanj in večina knjig je imela svoj izvor v teh delih sveta. Popotništvo in zanimanje za indijanske kulture je združeval v knjigah Kondorjev klic ter Kača in jaguar .

Po stopinjah boga Atona je potopisna študija po deželah, kjer sedaj divjajo krute verske vojne, po Bližnjem Vzhodu. V knjigi sem se posvečal prazgodovini teh dogodkov, nastanku prvih monoteističnih religij, njihovim povezavam in sporom.

Ne smemo pozabiti tudi športne popotnišker plati. S prijatelji sem se v mlajših letih vozil s kajakom po divjih vodah, z njimi je prevozil tudi nekatere reke v eksotičnih krajih, recimo Evfrat v turškem Kurdistanu. Prvi je v kajaku prevozil reko Unac v Bosni in Crno reko v Makedoniji, skupaj s profesorjem Matzom iz Dunaja pa zgornji tok reke Evinos v grškem gorovju Pindos. Zbirka veslaških potopisov nosi ime Reke, soteske, brzice. Podobna knjiga je V porečju Orinoka, kjer je opisal nekatera svoja večtedenska veslanja po divjinah Venezuele in Kolumbije.
Ker je dobro poznal našo divjo lepotico Sočo, je za Münchensko založbo Pollner Verlag napisal knjigo o Soči, namenjeno nemškim kajakašem z naslovm Soča, Sloweniens Smaragd (Soča, slovenski smaragd)

Posebna strast so bila potovanja po sledovih pripovedi o homerskih junakih stare Grčije, iskal je ruševine davnih mest v Mali Aziji in Grčiji, obiskoval prizorišča spopadov med Grki in Trojanci. V ta namen si je v Turčiji včasih sposodil avto in se lotil dolgih temeljitih raziskovanj. Pot ga je vodila tudi na grške otoke, na Sicilijo, Korziko in Sardinijo...Plod tega dela je bil esejističen potopis Na začetku je bila Troja. Največ se je pri tem zanimivem popotniškem delu ukvarjal z junakom Odisejem, ki mu je tudi Homer namenil posebno epsko delo – Odisejo.

Brati Odisejo v pesniškem prevodu je za današnjega bralca naporno. Tudi zato je napisal roman, (njegova prva »nepotopisna« knjiga), Odisej sem, Itaka dom je moj sončni. V tej knjigi opisuje Odisej sam svoje življenje, zgodba je zato povsem realistična, brez pravljičnih dodatkov, tako kot bi se v resnici lahko zgodila. Realističen je značaj tega dela tudi zato, ker je sam obiskal prizorišča dogodkov iz obeh Homerjevih zgodb in jih realistično prikazal.
Obe knjigi bi toplo priporočili vsakomur, ki ga zanima antika in ki uživa ob pustolovskih zgodbah.

Zadnje leposlovno delo je roman Zadnji inkovski zaklad, ki je izšel leta 2017 pri Celjski Mohorjevi družbi.

Nazadnje je napisal esejistično delo Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, ki je izšla jeseni 2018. Naslov pove vse ...

V tisku je zbirka potopisov Izbrani potopisi.

Bibliografija

Esejistični potopisi

Esejistika

Leposlovje